Oče Anton in sin Klemen z ženo Urško skrbijo za vsakdanji utrip kmetije, ki obsega 19 hektarjev obdelovalne površine, nekaj zemlje pa je v najemu. Zaradi svoje lege se kmetija uvršča med strme kmetije, zato le omenimo, da se kar tretjina površine kosi s kosilnico. Ker je vsak par pridnih rok vedno dobrodošel, je pomoč Klemnovih bratov in sestre z družinami vedno s hvaležnostjo sprejeta.
Na kmetiji so leta 2003 postavili nov hlev in od takrat je glavna panoga pridelava mleka. V hlevu je 35 krav molznic oziroma povprečno 65 glav goved.
Ko se kolo časa zavrti v otroška leta, Anton pove, da si je že kot otrok želel ostati doma, na kmetiji. Res je odgovornost zanjo prevzel zelo mlad. Mleko so začeli oddajati leta 1968, sprva v zbiralnico k sosedu, na kmetijo pri Mosnarju, danes imajo svojo. Z žarom v očeh doda, da so imeli prvi traktor v dolini, ki so ga kupili daljnega leta 1960.
Antonu danes nasmeh na obraz riše vnučka Rebeka, v ponos pa mu je, da bo sin Klemen nadaljeval družinsko tradicijo. Klemen prihodnost in razvoj kmetije načrtuje v vzpostavitvi proste reje in dobrega počutja živali. Zaveda se, da ustrezna kakovost surovega mleka zagotavlja prihodnost kmetije. Prav zato podpira prizadevanje sokrajanov in slovenskih podjetij za ohranitev slovenske kakovosti in slovenskega podeželja.
